Gospodarstvo v lendavski občini

Občina Lendava ima bogato gospodarsko tradicijo, ki temelji na industriji, kmetijstvu in turizmu. Za razvoj gospodarstva ima pomembno vlogo tudi geografska lega - tromeja med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, kar ugodno vpliva na mednarodno sodelovanje.

Širše območje občine Lendava se srečuje z resnimi gospodarskimi in socialnimi problemi, ki se odražajo v naraščajočem številu brezposelnih, stečajih, težavah pri prestrukturiranju podjetij in v demografskih problemih. To območje je del širše pomurske regije, ki je po statističnih podatkih najslabše razvita regija v Sloveniji. Slabše razvita infrastruktura, visok delež kmečkega prebivalstva, visoka brezposelnost, nizka dodana vrednost in šibka kupna moč prebivalstva to dejstvo samo potrjujejo.

Med gospodarskimi dejavnostmi kljub vsesplošni recesiji največji delež prihodka ustvarjajo industrijska podjetja, ki pravtako zaposlujejo pretežni delež delovno aktivnega prebivalstva.

V strukturi gospodarstva občine Lendava so zastopane predvsem naslednje dejavnosti:

• kemijska,
• elektropredelovalna,
• kovinskopredelovalna,
• gradbeništvo,
• storitvena.

Tabela 1: Število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v občini Lendava

V primerjavi s povprečjem v Pomurju ima občina Lendava 13,6 gospodarskih družb na 1000 prebivalcev, kar je za 30% več kot znaša povprečje v Pomurju, medtem, ko znaša število samostojnih podjetnikov občine Lendava za 10 % manj kot znaša povprečje v Pomurju.

Največje industrijsko podjetje (po številu zaposlenih in ustvarjenem prihodku) je še vedno Nafta Lendava, d.o.o. s 553 zaposlenimi, sledijo ji Elektromaterial, d.d., kjer je 279 zaposlenih, Lek Ljubljana, d.d. z 258 zaposlenimi, Varstroj, d.d. z 212 zaposlenimi, Varis Lendava, d.d., ki ima 144 zaposlenih, Ilirija, d.d. z 71 zaposlenimi, Artex, d.o.o. z 39 zaposlenimi idr.

Blagovna menjava s tujino

Blagovna menjava s tujino izkazuje presežek izvoza nad uvozom, pokritost blagovne menjave je 1,7-kratna. Največji izvozniki so: Nafta Lendava, d.o.o., Varstroj, d.d., Varis Lendava, d.d., Elektromaterial Lendava, d.d., Mobitex, Čentiba, d.o.o., Artex, d.o.o., Hinco Lendava, d.o.o. itn. Ciljni trgi izvoza so Avstrija, Nemčija, Madžarska, Hravška in BiH. Največji uvozniki so: Mol Slovenija, d.o.o., Nafta Lendava, d.o.o., Varstroj, d.d., Varis, d.d., Elektromaterial Lendava, d.d., Hinco Lendava, d.o.o. Uvažajo zlasti iz Madžarske, Hrvaške, Nemčije, Poljske, Avstrije itn.

Pri izvozu so najpomembnejše skupine blaga:

• amino in fenolne smole, poliuretani,
• aciklični alkoholi in njihovi halogenski derivati,
• montažne zgradbe,
• stroji in aparati za mehko, trdo spajkanje,
• motorni bencin in druga lahka olja.

Med najpomembnejše skupine blaga pri uvozu sodijo:

• motorni bencin in druga lahka olja,
• dušikova gnojila, mineralna ali kemična,
• montažne zgradbe,
• cement,
• fenoli in fenolni alkoholi.

V zadnjih letih se je začelo razvijati vse več malih podjetnikov in obrtnikov, vendar se kljub temu brezposelnost ni zmanjšala. V drobnem gospodarstvu prevladujejo storitvena podjetja in obratovalnice samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo do pet ljudi. To so samozaposlitvena in majhna družinska oziroma partnerska podjetja brez tendenc razvoja in rasti, orientirana so večinoma na lokalni trg.

Zaposlovanje in brezposelnost

Da je gospodarstvo v recesiji, se kaže tudi v velikem številu brezposelnih. V občini Lendava je 5.584 aktivnega prebivalstva, od tega jih je 3.849 zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih. Samozaposlenih oseb je 620, od tega 399 kmetov.

Nasploh pa je stopnja brezposelnosti v občini Lendava višja od povprečne stopnje brezposelnih v Pomurju. Prikaz strukture brezposelnih podajamo v naslednji tabeli.

Tabela 2: Število registrirano brezposelnih oseb v občini Lendava v avgustu 2004 po izobrazbi

Izobrazbena struktura brezposelnih je slaba, saj je okoli 44% brezposelnih brez strokovne izobrazbe. Možnosti za zaposlitev visoko izobraženih kadrov v občini so razmeroma majhne.

Tabela 3: Število registrirano brezposelnih oseb v občini Lendava v avgustu 2004 po starosti 

Pri starostni strukturi brezposelnih sta najbolj kritična razreda:

• mladi, ki iščejo prvo zaposlitev (starost je med 25 in 34 let) in
• tisti, ki so izgubili delovno mesto bodisi kot tehnološki višek ali zaradi stečaja podjetja (starost med 45 in 54 let).