V Veliki Polani je 16 obmurskih občin, med katerimi je tudi Občina Lendava, z novo ustanovljenega Biosfernega območja Mura prejelo Unescov certifikat, ki sta jih podelila minister Jure Leben in Miguel Clüsener Godt iz Unescovega programa Človek in biosfera.
Biosferno območje Mura postaja že četrto biosferno območje v Sloveniji, razglašeno v okviru Unescovega Programa Človek in biosfera. Ta status daje območju posebno priložnost za razvoj in promocijo in tudi za povezovanje z ostalimi državami regije v rečnem koridorju Mure, Drave in Donave, od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije.
Minister Leben je v svojem nagovoru poudaril, da bo kot okoljski minister deloval v dobrobit reke Mure in tega zaščitenega območja. Povedal je, da prav zato hidroelektrarn na reki Muri ne bo in dodal, da je »v medresorsko usklajevanje podal predlog, da se zaustavi državni prostorski načrt za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri.«
Minister Leben se namreč zaveda, da je Mura vir in osrednja povezovalna nit življenja v obmurski pokrajini. »Človek in narava sta z roko v roki oblikovala in skrbela za to pokrajino. Reka je oblikovala značilno podobo, hkrati pa se je ohranila izjemna biotska raznovrstnost z bogastvom vrst in habitatov varovanih z nacionalno kot tudi evropsko zakonodajo. Svojevrstno pokrajino, ki jo gradijo ohranjena reka, mokrišča, obsežni poplavni gozdovi in značilna kmetijska krajina, bogati tudi izjemna kulturna dediščina,« je povedal minister in zaključil z mislijo, da se je z ustanovitvijo tega območja in formalno podelitvijo pravo delo za razvoj tega območja šele pričelo.
Ob podelitvi certifikatov je prvi mož UNESCA na področju biosfere Miguel Clüsener Godt pohvalil sodelovanje obmurskih občin in jih pozval, da ta certifikat izkoristijo za širše dobro, tudi v boju proti onesnaževanju in iskanju priložnosti v turizmu.
Biosferno območje je za lokalne skupnosti in državo posebna ter prepoznavna blagovna znamka. Ne prinaša novih obvez, ponuja pa sodelovanje, povezovanje in izmenjavo izkušenj ter prepoznavnost na svetovni ravni.
»Ohranjanje naše naravne dediščine je zelo pomembno, tudi zato, da jo ohranimo za naše bodoče rodove. Zaščiteno območje ob reki Muri pa ponuja predvsem razvojne priložnosti na področju turizma in večje prepoznavnosti tega območja. Želim si, da bi nas tudi v prihodnje reka Mura povezovala in ne razdvajala,« je ob podelitvi certifikatov povedal župan Lendave Janez Magyar.
Priprava Biosfernega območja Mura
Priprave za nominacijo Mure za UNESCO BOM so se začele leta 2014, v sodelovanju z občinami, strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami, prav tako je prišlo do čezmejnega povezovanja z avstrijsko stranjo. Po intenzivnem delu in sprejetem sklepu na Vladi RS, je bil konec leta 2016 dosje poslan na Sekretariat UNESCO MAB.
BOM obsega skoraj 29.000 ha ozemlja in vključuje 16 obmurskih občin. Razdeljeno je na tri varstveno-razvojne cone: osrednjo, robno in prehodno. Gradivo za nominacijo je obsegalo natančni pregled varovanja in usmeritev območja, naravne, kulturne, družbeno-gospodarske in zgodovinske značilnosti območja. Biosferno območje temelji na obstoječih varstvenih statusih (Natura 2000 vrste in habitatni tipi, naravne vrednote državnega in lokalnega pomena, ekološko pomembna območja, naravni spomeniki in rezervati) in pomeni izvajanje slovenske in evropske zakonodaje za doseganje ciljev programa MAB. Za Biosferno območje Mura je bil med občinami in lokalnimi deležniki sprejet Dogovor o oblikovanju obmurskega razvojnega partnerstva, ki je skupaj z izvajanjem sprejetih programov sestavni del strategije in upravljanja tega območja.
Deklaracija za ustanovitev čezmejnega UNESCO biosfernega območja »Mura-Drava-Donava« je bila sicer podpisana v času madžarskega predsedovanja EU, leta 2011. Podpisali so jo ministri petih držav: Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Deklaracija je pripravila osnovo za zavarovanje enega izmed evropsko najpomembnejših rečnih ekosistemov, saj območje reke Drave, Mure in Donave sodi med najpomembnejša naravovarstvena območja Evrope, z ohranjeno naravno dinamiko rek in življenjskih okolij številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zato je ta pokrajina skupna priložnost za nadaljevanje trajnostnega in sonaravnega razvoja, ki bo skladen tudi z načeli ohranjanja narave in kulturne dediščine.
Vir:www.mop.gov.si
