Občina Lendava nadaljuje s pobudo obujanja pozabljenih zgodb in vzpodbujanja revitalizacije edinstvenih prostorov, kakršne so lendavske ledenice.
Sprehod po Glavni in Kranjčevi ulici v Lendavi nam ob pozornem opazovanju razkrije svet, na katerega smo pozabili. Ledenice, kot pravi arhitekt Robert Recek: »Niso zgradba, ker niso zgrajene, niso stavba, ker ne stojijo v klasičnem pomenu besede, so prostori, izkopani v hribino, skoraj rudarski objekt. Večina ledenic tudi ne obstaja v uradnih evidencah zgradb. Ljudje so od nekdaj uporabljali naravne danosti, iznajdljivost in neizmerno domišljijo, da so zaslužili za življenje ali si ga olajšali. Lendava je kot mesto na terasi med Lendavskimi goricami in nekdanjim močvirjem bila edinstven prostor za pojav ledenic, ki so na nek način nadomeščale današnje hladilnike. Ko so izgubile prvotno funkcijo, so jih začeli uporabljati kot vinske kleti, shrambe, večina pa jih zapuščena in pozabljena čaka na ponovno obuditev in uporabo.«
V mesecu aprilu smo po lanskoletnih decembrskih jaslicah vanjo umestili zajčke in jajčka iz ličja, ki so jih izdelali v lendavski delavnici Društva za razvoj podeželja – Pomelaj.
Foto: Tomaž Galič
