Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar, v Sloveniji zaznamujemo z vsakoletnim projektom Šoa – spominjajmo se, ki se mu s spominskimi prireditvami, razstavami, predavanji, učnimi urami in drugimi aktivnostmi kulturnih, muzejskih in izobraževalnih ustanov že vrsto let pridružuje tudi Lendava.
S položitvijo vencev k spomeniku na judovskem pokopališču v Dolgi vasi so se žrtvam poklonili župan Občine Lendava Janez Magyar, Svetovalka Urada Predsednice Republike Slovenije Eva Tomič, Generalna konzulka Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi Gertrud Kelemen, podpredsednica Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Sara Božanić in predsednik Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Tomi Horvat.
˝Letos mineva 80 let odkar so se začele množične deportacije Judov iz Prekmurja, 80 let odkar je Lendava izgubila številne meščane, pravzaprav celotne družine in to na najbolj možen grozljiv način. V duhu prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega spomina na holokavst, a obenem tudi kot poklon ljudem, ki so kot posamezniki in skupnost dali Lendavi neprecenljiv prispevek in pečat ter nam zapustili trajne in neizbrisljive sledi, se klanjamo in za njimi žalujemo˝ je dejal župan Občine Lendava Janez Magyar.
Tudi letos v Lendavi in številnih drugih krajih v Sloveniji potekajo različne aktivnosti s katerimi 80 let po koncu tragičnih in nasilnih dogodkov druge svetovne vojne preprečujemo izgubo spomina na eno najtemnejših plati zgodovine minulega stoletja. Tako bo ob v petek, 26. januarja 2023 ob 18.00 Boris Hajdinjak v lendavski knjižnici imel predavanje z naslovom Usoda prekmurskih Judov v delih Prima Levija, Elieja Wiesela in Imreja Kertésza.
Vedno bogatejši in vsebinsko bogati so tudi pedagoški programi vzgojno izobraževalnih inštitucij v Sloveniji, ki sem jih že dolgo let pridružujejo tudi lendavske šole. Tako bo na Dvojezični osnovni šoli I tudi letos v sklopu pouka potekala spominska učna ure za devetošolce, kjer si bodo učenci v sklopu učnih ur ogledali Spominski park pred šolo, v preddverju šole pa pripravljajo tudi tematsko razstavo. Prav tako bo za dijake Dvojezične srednje šole Lendava v Sinagogi Lendava potekala zgodovinska učna ura Lendavski Judje med holokavstom, ki jo bo vodil zgodovinar, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Borisa Hajdinjaka.
Holokavst (lat. holocaustum iz gr. holókauston »žgalna daritev«) je oznaka za nacistično množično uničenje šestih milijonov Judov med drugo svetovno vojno. V mednarodnem zgodovinopisju se uporablja tudi termin šoa (hebr. šo’ah (nepričakovani propad, uničenje). Holokavst označuje sistematično preganjanje in uničevanje evropskega judovstva, ki so ju izvajali nacistična Nemčija in njeni kolaboranti med drugo svetovno vojno. Glavni cilj je bil iztrebiti vse Jude, kar so nacisti imenovali »dokončna rešitev judovskega vprašanja« ali Endlösung. Tarča zdesetkanja in na koncu uničenja so bili tudi pripadniki različnih drugih etničnih, verskih in političnih skupin, ki so bili nesprejemljivi za nacistični režim (Romi, Slovani, Jehovove priče), pa tudi homoseksualci ter telesno in duševno prizadeti ljudje. Številne žrtve je holokavst terjal tudi med slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Leta 1944 je judovska skupnost, ki je živela predvsem na območju Murske Sobote in Lendave, doživela usoden udarec in množično uničenje v koncentracijskih taboriščih. Največ slovenskih Judov je smrt dočakalo prav v Auschwitzu. Na dolgovaškem judovskem pokopališču so judje svoje pokojne pokopavali že od tridesetih let 19. stoletja, nakar so ga leta 1880 razširili, leta 1905 pa dogradili tudi mrliško vežico, ki je izvorno imela tudi dvoje vrat. Občina Lendava je v prizadevanjih, da bi največje in edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji ohranjalo v izvirnem stanju, zato je poskrbela za prenovo originalnih dvokrilnih vrat, ki so sedaj ponovno nameščena, v kratkem pa bodo sledila tudi druga obnovitvena in rekonstrukcijska dela, vključno z namestitvijo notranjega dela vrat.
