V Sloveniji »živi« ob slovenščini, materinščini večinskega prebivalstva, še več kot 50 materinščin. Materni jezik je jezik, s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in na splošno komuniciramo. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj.
Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.
Prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Namen mednarodnega dneva maternih jezikov je torej spodbujanje spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur.
Potreba po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti je v naši občini ena temeljnih vrednot, saj je to prostor večjezičnosti. Pri tem pa je pomembno, da smo ponosni na svoj materni jezik in kulturo ter da se ob tem medsebojno spoštujemo ne glede na različno kulturno, narodno ali versko pripadnost, materni jezik in drugo. Pri ohranjanju maternega jezika naj nas vodi misel Eneja Kavčiča, ki je ob opredelitvi svojega odnosa do materinščine izpostavil sledeči citat: »Če se pogovarjaš s človekom v jeziku, ki ga razume, se mu pogovor vtisne v spomin. Če pa se človekom pogovarjaš v njegovem maternem jeziku, se mu besede vtisnejo v srce.«
