Mednarodni dan gozdov vsako leto obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). V letu 2026 poteka pod geslom: »Gozdovi in gospodarstva« in opozarja na ključno vlogo gozdov pri spodbujanju gospodarske blaginje. Gozdovi s proizvodnjo gozdnih virov namreč prinašajo dohodek in delovna mesta, poleg tega pa povečujejo tudi kmetijsko proizvodnjo in dobrobit skupnosti.
Prispevek gozdarske dejavnosti k bruto domačemu proizvodu
Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) je odvisna od narave, vključno z gozdovi. Leta 2024 je bruto dodana vrednost (BDV) gozdarske dejavnosti, ki predstavlja razliko med vrednostma proizvodnje in stroškov proizvodnega procesa, v Sloveniji znašala 372 milijonov EUR.
Gozdni viri ustvarjajo delovna mesta
Gozdovi pomembno prispevajo h gospodarstvu, saj zagotavljajo vitalne ekosistemske storitve, povezane z vodo, podnebjem in tlemi, ter oskrbo z energijami in surovinami. Dejavnosti, vezane na gozdne vire, pa zagotavljajo številna delovna mesta.
Delovnih mest v dejavnostih, vezanih na gozdne vire, je bilo leta 2020 v Sloveniji 20.668, leta 2024 pa 19.818. Največji delež v skupnem številu delovnih mest so predstavljali zaposleni v lesnopredelovalni industriji.
Povpraševanje po gozdnih proizvodih na najvišji ravni do zdaj
V članicah EU se vsako leto proizvede približno 500 milijonov m3 okroglega lesa, od tega okoli 400 milijonov m3 industrijskega okroglega lesa. Z rastjo števila svetovnega prebivalstva in ob prizadevanjih za nadomestitev proizvodov, ki imajo velik ogljični odtis z obnovljivimi viri energije, se bo obseg povpraševanja po njem predvidoma še povečal.
Drugi gozdni proizvodi – dodaten prispevek k blaginji
K blaginji ljudi pripomorejo tudi nelesni gozdni proizvodi, kot so rastline, živali in drugi proizvodi za prehrano in zdravljenje, smole, okrasne rastline in krma.
Vir: SURS
