Poznamo različne oblike nasilja: telesno ali fizično, spolno, psihično in ekonomsko. Fizično nasilje pogostoma spremlja tudi psihološko nasilje, ki se lahko izraža kot: poniževanje, kričanje, nadzorovanje, osamitev, grožnje s prekinitvijo razmerja ali odvzemom otrok itd. Takšno nasilje vpliva med drugim tudi na občutke lastne vrednosti in starševske sposobnosti. Mit o tem, da lahko že na prvi pogled prepoznamo povzročitelja ali žrtev nasilja ne drži, saj se nasilje dogaja v vseh družbenih slojih. Vselej je za nasilje odgovoren tisti, ki ga izvaja, in zanj ni opravičila. Zelo pomembno je, da družba na pojav nasilja odreagira ter ga ne tolerira in minimalizira.
Žrtvam nasilja so na voljo različne oblike pomoči v obliki telefonskega ali individualnega svetovanja, skupin za samopomoč. Pomoč lahko poiščete tudi pri svojem izbranem osebnem zdravniku in v zdravstvenih ustanovah. Pomoč prav tako nudijo varne hiše, nevladne organizacije in vladne institucije.
Na Centru za socialno delo Pomurje ugotavljajo, da je epidemija globoko posegla tudi na področje nasilja v družini. V zadnjem obdobju opažajo porast nasilja, ki se odraža tako po intenzivnosti kot tudi pogostosti. »Nasilje v družini lahko prekinemo samo na en način: DA ZAČNEMO O NEJEM GOVORITI,« so še zapisali v izjavi za javnost, ki si jo lahko v celoti preberete TUKAJ.
