Jože Plečnik, rojen 23. januarja 1872 je zaznamoval arhitekturno krajino Slovenije in deloma tudi Evrope. Ključne postaje Plečnikovega delovanja so bili Dunaj, Ljubljana in Praga, rad pa se je mudil tudi v Prekmurju, kjer je s svojim arhitekturnim rokopisom odločilno zaznamoval podobo prenovljene cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini.
Povsod kjer je deloval, je pustil sledi, ki so tudi danes prepoznane kot univerzalne urbanistične, arhitekturne in oblikovne vrednote, glavnina ljubljanskega opusa pa je od lanskega leta vpisana tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
O urejanju prostora je razmišljal drzno, vanj pa je posegal tehtno in premišljeno. Skozi njegove načrte lahko razberemo njegovo širino, velikopoteznost in vizionarstvo. A vse to v duhu in merilu človeka.
Plečnik je zaradi svojega edinstvenega in celostnega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno produkcijo po vsem svetu.
Plečnikovo arhitekturo in oblikovanje prostora odlikujeta spoštljiv pristop k dediščini, ki ceni dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi, s čimer se približuje sodobnim pojmom kot so kakovostna arhitektura in grajeno okolje, upravljanje, trajnost, lepota in občutek za prostor.
V znamenju Plečnikovega jubileja se tudi v Lendavi s ponosom oziramo po kakovostnih in trajnih vrednotah arhitekture, umetnosti, umetne obrti ter številnih drugih dosežkov vezanih na oblikovanje. Nekaj teh smo povzeli v posebni publikaciji Vitrina, ki bo izšla v tednu, ko praznujemo slovenski kulturni praznik.
Zgradbe, uporabni predmeti, objekti, načrti, ambienti, umetnine nosijo pečat naših prednikov in so pomembni nosilci naše skupnostne identitete. Širok nabor poznavalcev je osvetlil izbrane teme povezane z Lendavo in njenimi prebivalci, s čimer želimo na Občini Lendava prispevati k širjenju zavesti o izjemnih humanističnih in duhovnih vrednotah dediščine prostora v katerem živimo.
