Spoštovani Lendavčani!
Herbarij jezikov, ver in kulturnih ozadij, ki jih živimo Lendavčani, je sestavljen iz plasti bogate preteklosti, ki je nekakšna zgoščena različica (Srednje) Evrope in ne pomeni le geografske pripadnosti, temveč mnogo več. Biti Lendavčan, pomeni veliko stvari. Gre za poseben odnos do življenja, za mentaliteto, zaznamovano z vizualno pripadnostjo vinorodnim gričem in arteriji Glavne ulice.
Njen diskreten šarm in skrivnostne, a pomenljive sence preteklosti zrcalijo občutek božanskega dotika, ki so ga ovekovečili mnogi umetniki, a resnično žlahtnost ji dajemo ljudje, ki tukaj živimo. Tudi tisti, ki jih več ni. Prav te barvite trenutke in lokacije, ujete na večinoma črno-belih fotografijah bi želeli zajeti v zanimivi knjigi, nekakšni foto monografiji Lendave.
Vsakdanji ali priložnostni dogodki, slavja, druženja in družabnosti, zanimivosti in kuriozumi, stavbe in lokacije, ki več ne obstajajo, dejavnosti in poklici, ki so zamrli, ambienti in dvorišča ki so spremenila svojo podobo, mestni posebneži, ki s(m)o jih vsi poznali in vse tisto, kar tolikokrat pripovedujemo v vsakdanjih zgodbah, ki se vse začnejo s »se spomniš ko….« ali »nekoč je tam…« .
Mnoge fotografije ostajajo anonimne, na nekaterih pa še vendarle prepoznamo sorodnike, znance, someščane, ki so se kopali na Črncu, posedali na vrtu gostišča Krona, drsali na zaledenelih površinah v mestu, kupovali in imeli opravke pri »Lutarju«, v mesnici, pri urarju, fotografu, frizerju, prodajalni koles, železnine, na tržnici ali katerem od »tobakov« razpršenih po mestu, igrali tenis, se zabavali in družili v dvorani Nafte, ….
Vse to bi želeli zbrati v knjigi, ki bo zanimiva tako za nas domačine, kot tudi vse tiste, ki so kakorkoli povezani z Lendavo.
Fotografij (od najstarejših vse tja do začetka 70-ih let) ni potrebno oddati, saj bodo le skenirane in opremljene z informacijami o lastniku in vsebini fotografije.
Fotografije bodo zbirali v Galeriji – Muzeju Lendava in pripravili bazo, iz katere bo narejen izbor za publikacijo.
